[ata: foa'i]
By LALI STAFFPago Pago - AMERIKA SAMOA
O Fepuari 14, 2025 na va’aia ai e ni leoleo mai i le ofisa leoleo i Fagaitua ia se taavale tua, sa faafoeina e se alii leoleo e le o faigaluega, o paka i se auala galue, i luma mai o le ofisa leoleo.
E tusa ai ma faamaumauga a le faamasinoga, o le 3:50 i le aoauli o le aso 14 o Fepuari sa molimauina ai e ni leoleo mai i le ofisa a leoleo i Fagaitua, le solomuli atu o se taavale na sau mai i le itu i Sisifo, i se auala galuega, i luma mai o le fale leoleo.
Ma na maitau e se tasi o leoleo i le fale leoleo ia le pasese e to’atolu a le taavale lea, o ni pagota o lo’o tatau ona loka i le to’ese i Tafuna.
Na faapea loa ona agai mai leoleo o le ofisa leoleo i Fagaitua, i le nofoaga o lo’o tu atu ai le taavale, o iina na fa’amaonia ai e leoleo ia pagota e to’alua o lo’o nonofo atu i totonu o le ta’avale, o Sui Tago ma Semi Sago.
Na fa’ailoa atu e le alii aveta’avale i leoleo, o ia foi o se leoleo i le to’ese, o Salvation Va’a.
Sa fesiligia e leoleo ia Va’a po o ni pagota lana pasese. Lea na tali atu ai Va’a i sui malu o le malo mai i Sasa’e, na o latou o atu e faia se galuega i le fale o le alii kapeteni o Mata’u.
Na toe fesiligia e leoleo ia CO Va’a pe aisea ua o’o atu ai i Fagaitua, ae o le fale a Mata’u, e i Fagasa. Ma na fesiligia foi o ia po o silafia e le Faatonusili o le To’ese, lona ave’esea o pagota mai totonu o le falepuipui mo ni galuega, i fafo o le falepuipui. Ae le gata i lea, o le le fa’aaogaina o se ta’avale a le malo e feavea’i ai pagota.
Sa fa’aleoina e Va’a e faapea, ua mae’a ona faataga mai e le pule o le falepuipui, ma le sui pule (Apoga Custodio ma Siaosi Leaea) ia le latou galuega. Ma ona o le to’atele o i latou sa i totonu o le taavale nai lo leoleo mai i le fale leoleo i Sasa’e, o lea na o latou toe fo’i i lo latou ofisa ma fa’afeso’ota’i le susuga i le kapeteni, e tusa ai ma lenei tulaga.
Ae peitai, sa fa’aalia mai e Mata’u, e na te le iloa se tulaga e uiga i se galuega a ni pagota i lona fale.
O le mea lea, na feosofi ai loa leoleo i totonu o a latou taavale ma toe fo’i atu i le nofoaga na iai CO Va’a ma pagota, ae o le mae’a lea ona o latou vala’auina le ofisa a leoleo i Fagatogo, mo nisi leoleo fa’aopoopo.
E fa nisi taavale leoleo fa’aopoopo sa faapea ona agai atu i le itu i Sasa’e, i le mea o lo’o fa’atalitali mai ai leoleo Fagaitua, i le auala i Auto. Ae peitai, a’o latou fa’atalitali mo le taunu’u atu o leoleo faaopoopo, na o latou va’aia le pasi ifo o le taavale a CO Va’a ma pagota, ua agai atu i le itu i Sisifo. Sa faapea loa ona mulimuli mai ai ia leoleo Fagaitua ma ina ua taunu’u atu leoleo fa’aopoopo mai i Fagatogo i le nofoaga ua o’o mai iai le ta’avale a CO Va’a ma pagota, sa faapea loa ona o latou taofia lana taavale.
Na ta’itasi ona ta’ita’i ‘eseina e leoleo ia CO Va’a ma lana pasese (pagota) mai totonu o le latou ta’avale ma su’esu’eina o latou tagata, loka o latou lima ona fa’anonofo lea i luga o le palapala.
Sa faapea foi ona o’o atu ma leoleo o le vaega a le CID ma o latou talatalanoa ma leoleo mai Fagaitua, ma sa fa’asino iai ia le tagata e ana le ta’avale, lea sa fa’amaonia e CO Va’a. Ma na faapea loa ona aveina uma atu CO Va’a ma pagota e to’atolu i le ofisa leoleo i Fagatogo, ae fa’afoeina atu e se tasi o leoleo, ia le ta’avale a le alii CO.
Ae e le’i aga’i ese atu leoleo ma pagota, sa o latou mua’i su’esu’eina le taavale a le alii CO, e faamautu ai o lo’o tulaga lelei mea uma i le ta’avale mo le faimalaga atu i Fagatogo. Ina ua su’esu’eina e leoleo ia totonu o le ‘compartment’ a le taavale, na maua ai ni ta’aiga tupe e lima, sa fa’amauina i ni pa’u meme’i ma ‘paper clips’, ma ni telefoni se tolu.
Ina ua taunuu le faigamalaga i Fagatogo, sa faapea loa ona logoina le susuga ia Custodio ma Leaea, e tusa ai ma le faafitauli ua tula’i mai. Ma na fa’ailoa mai e Custodio ma Leaea, na talu lava ona tula’i mai le latou fa’atonu fou, sa faapea ona taofia uma galuega i fafo mo pagota.
Sa ta’ua foi e le pule o le falepuipui, o lo’o nofo malamalama uma le latou aufaigaluega e tusa ai ma lea Sa ma e leai se galuega o faakalenaina mo lea aso.
Na ta’ua foi e le pule o le falepuipui, o CO Vaa sa galue i le po ae na manava i le 7:00 o lea taeao ma e le o se taimi muamua lea ua faia ai e CO Va’a lea tulaga. Sa ta’ua e le pule o le falepuipui, ua fa ma masani a Va’a le alu ma le taavale lea mai i le nofoaga lea o lo’o tu’u ai taavale a le to’ese, e aunoa ma se fa’atagana mai i le leoleo o lo’o mataituina le lotoa lea.
Ma o le tele o taimi e alu atu ai le alii CO e faigaluega, e alu atu lava lana taavale i totonu o le lotoa o iai taavale a le to’ese ma paka i tafatafa o le fale lea o lo’o loka ai Mamona, Tago ma Sago.
Sa ta’ua e le pule o le falepuipui, ma le sui pule, le leai o so la iloa ma e la te le’i tu’uina mai foi se faatagana ia Va’a e na te aveina ai i tua ni pagota, mo se galuega. Ma e na te le’i fa’ailoaina atu foi se galuega i fafo o le to’ese.
Ina ua fa’atalanoaina e leoleo ia le taitai leoleo na tiute i le to’ese, i le taeao sa tupu ai lenei fa’alavelae, na ta’ua foi le leai o se fa’aaliga na o’o atu ia te ia, e tusa ai ma se galuega i fafo o le falepuipui. Ma o le taimi mulimuli na ia va’ai ai ia Va’a, o totonu o le falepuipui i lena taeao, ina ua taunu’u atu le taitai leoleo, e sui tulaga i le alii CO.
Na fa’atalanoaina foi e leoleo seisi CO, ma e tusa ai ma lana molimau, o le 2:30 i le aoauli o le aso na tupu ai lenei faalavelave, sa ia molimauina ai le agai atu o Va’a i le iunite o lo’o loka ai Mamona, Tago ma Sago, lea o lo’o paka ai i tafatafa lana taavale. O le 3:00 o lea lava aoauli, sa ia va’aia ai le tu’ua e Va’a ia le falepuipui, i totonu o lana taavale.
Ina ua fa’atalanoaina e leoleo ia le alii pagota o Mamona, sa ia ta’ua e faapea, na o latou o e va’ai se alii e suafa ia Junior i Fagaitua, e siaki se taavale mo se poloketi o lo’o fuafua e faia i totonu o le falepuipui. Ae ina ua fesiligia Mamona, po o ai Junior, sa ia tali e na te le iloa. Ae e masani ma le alii pagota o Sago. Ina ua fesiligia Mamona pe na latou fetaui ma Junior, sa tali o ia, e leai. Na ta’ua foi e Mamona e faapea, na fai atu Va’a ua mae’a ona fa’anoi i le pule o le falepuipui.
Sa fa’aalia foi e Mamona, o ia e ana le ta’avale, ae ona o lo’o loka o ia, o le mafuaaga lea o lo’o lesitala ai le ta’avale i le igoa o se alii na avea foi ma CO i le falepuipui. Sa ta’ua foi e Mamona, o le tupe lea na maua i totonu o le taavale, o le tupe a ia.
I le fa’atalanoaga a Sago ma leoleo, sa faamatala ai e Sago le valaau atu o le taitai o le latou iunite (Mamona), a’o ia nofonofo i fafo, e alu atu latou te o i le fale a Junior. Ina ua fesiligia Sago po o ai Junior, na tali Sago, e tasi lava le Junior e na te masani ai, o se alii fai ta’avale. Ae e latou te le’i feiloai ma Junior i lea aso.
O le pagota na mulimuli ona fa’atalanoaina e leoleo, o le alii o Sui Tago ma sa ia ta’ua lona le iloa o se mea na tupu, po o se tagata e igoa ia Junior. Ma na o le pau lava le mafuaaga na alu ai, o le fia ti’eti’e ta’avale.
Ina ua mae’a ona su’esu’eina e leoleo ia alii pagota nei e tolu, na faapea loa ona toe aveina i latou i le falepuipui, ae ua liliu nei leoleo i le fa’atalanoaga o le alii CO, ae peitai, na tete’e le alii leoleo e faia sana faamatalaga.
Se’ia vagana lona faapea mai, o le tupe ma telefoni ia na maua i totonu o le taavale, o ana meatotino ia. Ma o le aofa’iga o le tupe e $200.00.
Na faapea loa ona aveina ma le alii leoleo i le to’ese i Tafuna, e taofia ai a’o fa’agasolo ona pepa.
Na molia ia alii pagota e to’atolu ia Sui Tago, Semi Sago ma Mataupu Mamona, i le faitauga e tasi o le sosola ‘ese mai i le falepuipui. O se vaega ‘D’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le le silia ma le lima tausaga, po o se sala tupe e le silia ma le $5,000; po o faasalaga uma e lua.
Ae o le alii leoleo o Salvation Va’a, na molia i lona fesoasoani i le sola’aga a pagota ma le fa’atagaina o pagota e sosola ese mai i le falepuipui.
E $50,000 se vaegatupe na faatulagaina mo le tatalaina o ia, e faatalitali ai lona faamasinoga.
Section: Le Lali
View the discussion thread.