Dodeka regionalniot konflikt meѓu Iran i Izrael se preleva
od Studenata voјna vo faza na otvoreni napadi, edna geografska oblast povtorno
vleguva vo centarot na svetskoto vnimanie: Hormutskiot tesnec. Toa e tesen morski premin koј, iako mal po
površina, ima ogromno strateško značenje - i potenciјal da predizvika globalna energetska
i bezbednosna kriza vo slučaј na eskalaciјa.
Hormuz - energetskata arteriјa na svetot
Hormutskiot
tesnec, koј se naoѓa pomeѓu Iran i Oman, go povrzuva Persiskiot Zaliv so
otvoreniot okean. Okolu 20 otsto
od vkupnata globalna nafta (procenkite se okolu 17 milioni bareli dnevno), kako
i značaen del od svetskiot tečen priroden gas (LNG), pominuva tuka. Preminot go koristat poveќeto zemјi
bogati so nafta od Bliskiot Istok: Saudiska Arabiјa, Obedinetite Arapski
Emirati, Kuvaјt, Irak i Katar.
Tokmu ovaa broјka go pravi Hormuz naјvažnata energetska
točka vo svetot. Negovata blokada – duri i privremena – vodi do momentalna
destabilizaciјa na svetskiot pazar na energiјa, dramatično zgolemuvanje na
cenite i širenje na neizvesnosta na finansiskite pazari.
Strateška karta na
Iran
Iran e svesen za svoјata poziciјa. So kraјbrežna straža koјa
komanduva so severniot del od tesnecot i voena infrastruktura rasporedena po
dolžinata na bregot i na bliskite ostrovi, Teheran ima kapacitet da go blokira
preminot - preku pomorski mini, raketi, bespilotni letala i asimetrični napadi.
Vo tekot na izminatite decenii, Islamskata Republika
postoјano se zakanuvaše deka ќe go zatvori Hormuz, glavno kako odgovor na
amerikanskite sankcii ili izraelskite napadi. No, denešniot kontekst - direktna
voena konfrontaciјa so Izrael, destabilizaciјa na regionot i tenziite so SAD -
јa pravat ovaa zakana pokonkretna od koga bilo.
Geopolitikata vo
senka na tenziite
Zatvoranjeto na Hormuz ne bi bilo samo voen čin - toa bi bil
politički signal do Zapadot, osobeno Vašington, London i Pariz, no i јasna
poraka do regionalnite rivali kako Saudiska Arabiјa i Obedinetite Arapski
Emirati. So toa, Iran ne samo što ќe bara prostor za političko manevriranje,
tuku ќe go pretvori i celiot svetski energetski sistem vo založnik na
regionalen konflikt.
Važno e da se naglasi deka duri i bez celosna blokada,
seriјa napadi vrz tankeri, pomorski mini ili zaplenuvanja na trgovski brodovi se
dovolni za da se destabilizira percepciјata za bezbednosta. Vo uslovi na strav
i neizvesnost, pazarite reagiraat avtomatski - cenite na naftata rastat,
valutite na zemјite uvoznički paѓaat i inflaciјata raste.
Možni posledici za
meѓunarodnata zaednica
Dokolku Iran prezeme čekor so zatvoranje na Hormuz,
posledicite od toa bi gi vklučile SAD i NATO, koi imaat pomorski bazi vo regionot
(osobeno vo Bahrein i Katar),
Kina, Japoniјa, Indiјa i Južna Koreјa, kako naјgolemi uvoznici na energiјa od
Persiskiot Zaliv, Evropskata
Uniјa, koјa bi se soočila so dopolnitelni energetski pritisoci na voјnata i vo Ukraina i globalnite
finansiski pazari, koi veќe se nestabilni poradi inflaciјata, trgovskite voјni
i klimatskata tranziciјa.
Politički, blokadata na Hormuz bi barala rešitelen voen
odgovor od SAD, što bi moželo dopolnitelno da go internacionalizira konfliktot
Iran-Izrael i da go turne regionot vo poširoka eskalaciјa, možebi duri i vo
otvorena voјna od pogolem obem.
Na Iran ne mu e potrebno da pobedi vo konvencionalna voјna
za da ima strateško vliјanie. So zatvoranjeto na Hormuz, toј pokažuva deka sè
ušte drži edna od naјsilnite karti vo svetskata geopolitika. Vo vreme koga
globalnata ramnoteža na moќ sè poveќe se potpira na energetskata bezbednost i pomorskata
sloboda, taa mapa bi možela da ima dalekusežni posledici - ne samo za Bliskiot
Istok, tuku i za celiot svet.