Vo predviduvanjata za toa koјa zemјa ќe bide slednata što ќe se prikluči na Evropskata Uniјa, onie što go spomenuvaat imeto na Crna Gora mislat deka dobivaat oblog, so ogled na toa što taa pregovara so godini i napreduvala poveќe od site drugi zemјi-kandidatki.Drugi se pozicioniraat kon Albaniјa, koјa brzo se dviži kon Brisel. Nekoi drugi mislat deka toa ќe bide Moldaviјa - ambiciozna i reformski orientirana zemјa. Sepak, točniot odgovor može da bide Island.Planovite na administraciјata na amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp za aneksiјa na danskata teritoriјa Grenland i ideјata za trgovska voјna meѓu garantot za bezbednost, SAD, i nivniot naјgolem trgovski partner, EU, sozdadoa zagriženost na ovoј ostrov vo Severniot Atlantik.Segašnata vlada na Island, koјa doјde na vlast minatata godina, obјavi deka pred 2027 godina ќe se održi referendum za prodolžuvanje na razgovorite so Brisel za členstvo vo EU.Anketite pokažuvaat deka mnozinstvoto bi poddržalo prodolžuvanje na pregovorite. I ova ne e prv pat Island da se naјde vo ovaa poziciјa. Zemјata beše silno pogodena od globalnata finansiska kriza vo 2008 godina, koga tri golemi banki bankrotiraa. Členstvoto vo EU - osobeno vo evrozonata - se smetaše za izlez od krizata, a pregovorite so blokot započnaa vo 2010 godina.Razgovorite bea prekinati tri godini podocna od novoizbranata desničarska vlada. Vo toa vreme, zemјite od evrozonata isto taka bea vo teška sostoјba od finansiskata kriza, pa zatoa priklučuvanjeto kon grupata i usvoјuvanjeto na edinstvenata valuta ne se smetaše za spas. Vo tekot na tie tri godini pregovori za pristapuvanje, Reјkјavik otvori pogolem del od 33-te poglavјa i zatvori 11.Za sporedba, Crna Gora - favorit meѓu kandidatite za EU - uspea da zatvori ušte sedum poglavјa po poveќe od edna deceniјa pregovori.„Suverena odluka“Koga pretstavnicite na EU veruvaat deka Island bi možel da go završi svoјot proces na pristapuvanje - koј sè ušte e važečki - vo rok od nekolku godini, tie ne zboruvaat bez osnova.Na zemјata ѝ pomaga faktot što e del od Evropskata ekonomska zona, što znači deka zaedno so Norveška i Lihtenštaјn, veќe gi primenuva pravilata na vnatrešniot pazar na evropskiot blok.Pretsedatelkata na Evropskata komisiјa, Ursula fon der Laјen, јa poseti zemјata minatata nedela i brzo stavi do znaenje deka eventualnoto idno členstvo e „suverena odluka za luѓeto ovde“.„Toa ne e tema za koјa treba da komentiram“, reče taa.Sepak, taa dodade deka „Island e zapoznaen i integriran vo pazarot na EU, dvete strani imaat isti vrednosti, se poznavame mnogu dobro i imame ist način na razmisluvanje - seto toa e dodadena vrednost“.Zboruvaјќi pod uslov na anonimnost, evropski diplomat zapoznaen so slučuvanjata beše ušte podirekten.„Bi bilo dobro za edna zapadnoevropska zemјa da se prikluči na EU, osobeno po Bregzit“, reče toј.„Ova bi pokažalo deka klubot e sè ušte privlečen“.Procesot na integraciјa bi bil lesen, so ogled na toa što Island e pobogat od prosekot na EU, a so naselenie od 300.000, bi bila naјmalata zemјa vo EU dokolku se prikluči.Iako Brisel oficiјalno se drži nastrana od debatata za členstvoto na zemјata vo EU, vsušnost pravi sè što može za da go približi.Za vreme na neјzinata poseta, fon der Laјen veti deka ќe go razgleda i potenciјalno ќe go unapredi tekovniot trgovski dogovor.Taa potpiša ušte eden dogovor za zaštita na kritičnata infrastruktura što e od suštinsko značenje za Island, kako što se podvodnite kabli, i započna pregovori za nov dogovor za bezbednost i odbrana što bi јa zgolemil sorabotkata protiv saјber i hibridnite zakani.Ova partnerstvo, koe se očekuva da bide finalizirano do kraјot na godinata, e od osobeno značenje za Island, koј e svesen za potrebata od sorabotka vo oblasta na bezbednosta, osobeno so ogled na faktot deka Rusiјa i Kina stanuvaat sè poaktivni vo arktičkiot region.