Makedonija i evropskiot paradoks na uslovite

Opservacija na OMO „Ilinden“ – Pirin za „Nova Makedonija“ Ako Evropa navistina saka da bide zaednica na ednakvi pravila, togaš mora da priznae deka Makedonija veќe plati visoka cena. Sekoe novo baranje što zadira vo nejziniot ustav ne e samo tehnička promena tuku udar vrz simbolot na državnosta i identitetot Koga se analizira patot kon integracijata vo Evropskata Unija, pravednosta i doslednite standardi ne se samo administrativni formuli – tie se temelot vrz koj se gradi doverbata meѓu državite i narodite. Evropa se pretstavuva kako zaednica na vrednosti, no tokmu vo procesot na proširuvanje se gleda dali tie vrednosti navistina važat za site ili se primenuvaat selektivno. I tokmu tuka se pojavuva paradoksot: Makedonija, država što veќe pretrpe seriozni žrtvi vo svojata državnost i identitet – od promena na znameto, preku dvojna promena na ustavnoto ime, pa sè do ustavnite izmeni vo 2001 godina – povtorno e stavena pred uslovi što ne se baraat od nikoj drug. Ovoj kontinuitet na nametnati baranja ja pretvora Makedonija vo edinstven primer kade što evrointegracijata ne se temeli na objektivni reformi, tuku na bilateralni sporovi i politički diktati. Dodeka drugi državi so značitelno pogolemi malcinski zaednici napreduvaat bez da go otvoraat svojot ustav, Makedonija e prinudena povtorno da go menuva najvisokiot praven akt – simbolot na nejzinata državnost. Ova ne e samo pravno prašanje tuku prašanje na dostoinstvo i ednakvost. Ako Evropa navistina saka da bide zaednica na vrednosti, togaš kriteriumite za pristapuvanje mora da ostanat fokusirani na objektivni reformi – vladeenje na pravoto, borba protiv korupcijata, ekonomska stabilnost – a ne na uslovi što se menuvaat spored interesite na edna zemja. Regionalna sporedba Poglednete gi brojkite za bugarskite malcinstva niz Evropa – tie ne se samo statistika tuku svedoštvo za toa kako različni državi se spravuvaat so prašanjeto na malcinstvata vo ramkite na evropskiot kontinent: Ukraina: okolu 204.600 Bugari – ne se baraat ustavni izmeni. Moldavija: okolu 65.000 Bugari – ne se baraat ustavni izmeni. Srbija: okolu 12.900 Bugari – ne se baraat ustavni izmeni. Albanija: okolu 7.000 Bugari – ne se baraat ustavni izmeni. Romanija: okolu 6.000 Bugari – ne se baraat ustavni izmeni. Makedonija: okolu 3.500 Bugari – sepak, promenata na Ustavot ostanuva strog preduslov. Ovaa sporedba ne e samo brojčen balans – taa otkriva neobičen i zagrižuvački presedan. Država so najmala brojnost na bugarsko malcinstvo e edinstvenata što mora da ja otvori svojata ustavna arhitektura za da prodolži kon evropska integracija. Paradoksot na uslovite Dodeka zemji so desetici iljadi ili stotici iljadi pripadnici na bugarskata zaednica napreduvaat bez da se zadira vo nivnite osnovni pravni akti, Makedonija e prinudena da go menuva svojot ustav – simbolot na državnosta i identitetot. Ova ne e samo pravno baranje tuku politički signal deka kriteriumite ne se primenuvaat ramnomerno. Takvata asimetrija sozdava somnež vo doslednosta na evropskite standardi. Ako edna država mora da pravi žrtvi što nikoj drug ne gi pravi, togaš doverbata vo procesot se narušuva. Evropa rizikuva da se pretstavi ne kako zaednica na ednakvi pravila, tuku kako arena kade što političkite interesi na edna zemja možat da diktiraat uslovi za druga. Istoriski tovar Makedonija veќe go smeni svoeto zname – simbolot što ja pretstavuvaše kako država i narod. Makedonija go smeni svoeto ustavno ime – dvapati, sekojpat pod pritisok i so bolka što se čuvstvuvaše kako udar vrz nacionalniot identitet. Makedonija go smeni svojot ustav vo 2001 godina – vo vreme na kriza, za da obezbedi stabilnost i da ja začuva državnosta. Sekoja od ovie promeni ne beše plod na priroden razvoj ili dobrovolna odluka, tuku nametnat uslov – baranje postaveno kako preduslov za stabilnost ili integracija. Sekoja od niv beše bolna žrtva, čekor što ja zasegna suštinata na državata, no beše napraven vo ime na evropskata idnina i nadežta deka Makedonija ќe bide del od zaednicata na vrednosti. Ovoj kontinuitet na otstapki ja pretvori Makedonija vo edinstven primer na država što postojano go menuva svoeto lice za da odgovori na nadvorešni uslovi. Toa e tovar što ne go nosi nitu edna druga zemja vo regionot. I tokmu zatoa denes prašanjeto za proporcionalnosta e poveќe od legitimno – toa e prašanje za dostoinstvoto na edna država. Ako Evropa navistina saka da bide zaednica na ednakvi pravila, togaš mora da priznae deka Makedonija veќe plati nespravedlivo i neprifatlivo visoka cena. Sekoe novo baranje što zadira vo nejziniot ustav ne e samo tehnička promena tuku udar vrz simbolot na državnosta i identitetot. Dali Evropa saka da proektira slika na demokratija i visoki standardi ili na odvaj prikrien neokolonijalizam, redefinirajќi go identitetot na edna nacija za da bide udoben za narativot na dominantnite sili ili zaednica vo koja členovite na klubot imaat pravo da se izživuvaat so kandidat členovite? Presedanot na bilateralnosta Toa što se dozvoluva bilateralni prašanja da go diktiraat procesot na evrointegracija sozdava opasen presedan – koj ja potkopuva samata ideja za Unija zasnovana na zaednički pravila i ednakvi standardi. Namesto kriteriumite da bidat jasno definirani i primenlivi za site, tie se pretvoraat vo alatka za politički pritisok, zavisna od voljata na edna zemja členka. Dodeka državi so značitelno pogolemi bugarski zaednici – kako Ukraina, Moldavija ili Srbija – napreduvaat bez da se zadira vo nivnite ustavi, Makedonija se soočuva so unikatni uslovi što direktno navleguvaat vo nejzinata ustavna arhitektura. Toa znači deka najvisokiot praven akt, koj gi definira državnosta i identitetot, se stava pod nadvorešen diktat. Ovoj presedan ne e samo tehnički problem – toj e udar vrz evropskata ideja. Ako edna država mora da go menuva svojot ustav zaradi bilateralen spor, togaš integracijata prestanuva da bide proces na objektivni reformi i se pretvora vo proces na političko uslovuvanje. Toa sozdava opasnost Evropa da se percipira ne kako zaednica na vrednosti, tuku kako arena kade što nacionalnite interesi na edna zemja možat da ja blokiraat idninata na druga. Ako kriteriumite za proširuvanje navistina se zasnovani na vladeenje na pravoto, demokratija i čovekovi prava, togaš tie mora da važat za site – bez isklučoci i bez selektivni uslovi. Samo taka Evropa može da ostane verodostojna vo očite na svoite graѓani i da ja začuva doverbata vo proektot na integracija. The post Makedonija i evropskiot paradoks na uslovite appeared first on Nova Makedonija.