„Koriolan“ od Šekspir na Bitolskiot teatar premierno na „Ohridsko leto“

Vo vreme koga prašanjata za moќta, politikata, manipulacijata i za odgovornosta nikogaš ne bile poaktuelni, „Koriolan“ nudi sovremen, dinamičen i vozbudliv scenski pročit na edna od najznačajnite tragedii na Šekspir. So vpečatlivata akterska igra, minimalističkiot scenski izraz i so isklučitelnata atmosfera na „Sv. Sofija“, ovaa produkcija vetuva silno i nezaboravno teatarsko doživuvanje Narodniot teatar – Bitola so najnovata pretstavata „Koriolan“ na Šekspir, vo adaptacija i režija na amerikanskiot režiser Džon Blondel, ќe gostuva deneska vo 20 časot pod otvoreno nebo, vo magičniot ambient na predvorjeto na crkvata „Sv. Sofija“, kako del od programata na „Ohridsko leto“. A sledno ќe bide izvedena na meѓunaroden festival vo Verona. – „Koriolan“ e delo što prvpat se postavuva na teatarskite sceni niz Makedonija. Imame edna golema ekipa što e podgotvena da se sooči so predizvikot na makedonska i svetska premiera na „Koriolan“ – istakna na početokot direktorot na NTB, Vasko Mavrovski. Ova e petta sorabotka na Džon Blondel so Narodniot teatar – Bitola – partnerstvo što niz godinite donese prepoznatlivi i visokooceneti teatarski ostvaruvanja. – Jas sum i umetnički direktor na festivalot „Verona Frindž“ i vo razgovori so moite kolegi tamu razgovaravme za toa koi pretstavi bi sakale da gi imame godinava na festivalot i edna od niv e pretstavata „Koriolan“. I jas lično izraziv želba deka sakam da ja rabotam i deka sakam da ja rabotam so ekipata na Narodniot teatar – Bitola. Taka, vsušnost, dojde do ovaa sorabotka i sum sreќen deka pretstavata se realizira so ovie prekrasni umetnici. „Koriolan“ e edno od poslednite dela na Šekspir, napišano e vo 1608 godina i e poslednata tragedija, vsušnost, što ja napišal – izjavi režiserot Džon Blondel. Celta na pretstavata, konceptot, e da se naglasat akterskite izvedbi vo edna živa pretstava, no so minimalni scenografski i kostimografski rešenija i idei. – Iako pretstavata zboruva za Antički Rim, vsušnost za Rim pred Republikata, taa ima odek i značenje za site naši sovremeni politički situacii. Koga razmisluvav za konceptot na pretstavata, se setiv na idejata na golemiot filmski režiser Bergman, koj veli deka teatarot postoi vo takanarečeniot zlaten triagolnik. Toj triagolnik go sočinuvaat akterot, tekstot i publikata. Site tri elementi se ednakvo važni. Mislam deka našata postavka navistina ja izrazuva taa ideja na Bergman na prekrasen način – dodava Blondel. „Koriolan“ ne e samo prikazna za eden voen heroj. Toa e prikazna za sekoe vreme vo koe živeeme. Likot na Koriolan go igra Vasko Mavrovski. – Najgolem predizvik za mene beše ponekogaš da gi soberam emociite što mi doaѓaat dodeka go izgovaram tekstot. Toa i go spodeliv so kolegite vo eden moment, deka ako barav dramaturg da mi napiše takov tekst, bidejќi ona što go zboruva Koriolan, jas go zboruvam cel život. Taa borba so vrtikapite, so luѓeto što ja zloupotrebuvaat moќta, branitelite što gi izbrkaa od svoite državi. Sega zboruvam vo eden poširok kontekst, no ako malku podlaboko razmislite, toa što i Džon go kaža, rečisi kako da e pišuvano za ovoj turbulenten period vo našata 35-godišna istorija. I bidejќi lično, privatno, bidejќi politikata e životot, a životot e politika, zaedno sum učestvuval vo nastani za koi smetam deka sum stoel na branikot na našata država koga se rasprodavaa identitetot, znameto, imeto i slično. Ova što se slučuva vo Koriolan pred rečisi 400 godini, se slučuva i denes. Ne se borat za imeto, ama se borat za identitetot, se borat za moќta, klučnoto prašanje što Koriolan mu go postavuva na svojot narod e: Kako da vi se veruva? Zašto denes ste tuka, a utre ste na drugata strana? Toa e evropska, amerikanska, svetska, čovečka dimenzija. Ponekogaš luѓeto mora da preživeat. Verojatno vo toa vreme, koga za pogrešen zbor se gubela glava, trebalo da bideš mnogu snaodliv, mnogu pobrzo da se prefrlaš od edno na drugo, vo treto. I tamu se spomenuvaat partiite, veličanjeto na ednite partii, gazenjeto na drugite što ne im se po merak, so zakrpeni opinci, što e golema navreda, no tokmu tie so zakrpenite opinci na krajot gi uništuvaat vladarite, političkite partii i taka natamu. Silata sepak e vo narodot – veli Mavrovski. Vo pretstavata igraat i Petar Gorko, Marjan Georgievski, Borče Ѓakovski, Petar Spirovski, Julijana Mirčevska, Sandra Gribovska Ilievska. – Jas denes so ovaa premiera slavam eden mal golem jubilej. Ovaa mi e dvaesetta uloga vo Šekspirovite dela, što e navistina retkost na našite prostori i sum sreќen što so Džon go pravam toj jubilej, zatoa što taka dobiv nagrada. Ekipata e prekrasna. Rabotevme fenomenalno i mislam deka napravivme nešto što e isklučitelno interesno, poinakvo, kratko, a sepak intenzivno od sekakva gledna točka, posebno od psihološkata – reče akterot Petar Gorko. Vo vreme koga prašanjata za moќta, politikata, manipulacijata i za odgovornosta nikogaš ne bile poaktuelni, „Koriolan“ nudi sovremen, dinamičen i vozbudliv scenski pročit na edna od najznačajnite tragedii na Šekspir. So vpečatlivata akterska igra, minimalističkiot scenski izraz i so isklučitelnata atmosfera na „Sv. Sofija“, ovaa produkcija vetuva silno i nezaboravno teatarsko doživuvanje. Dizajnot na plakatot e na Mihajlo Dimitrievski. Dizajn na svetlo: Džonatan Hiks. Svetlo-majstor: Goran Petrovski. Muzika: Aleksandar Dimovski. Video: Vladimir Perelovski. Inspicient: Oliver Petrovski. Sufler: Mirjana Hristovska. S.J. The post „Koriolan“ od Šekspir na Bitolskiot teatar premierno na „Ohridsko leto“ appeared first on Nova Makedonija.