Vo EU namesto niz vrata, niz klučalka

GEOPOLITIKATA I TRENDOVITE VO EU – DOLGOTRAJNIOT PROCES NA TRANZICIJATA NA BRISEL NOSI GOLEMI PREDIZVICI Planot na Merc, poddržan i od Makron, za probno členstvo na kandidatite, zad koj stojat i zemjite osnovački na Evropskata zaednica za jaglen i čelik, naide na nož od Italija. Taa e edinstvena od osnovačite na EU što e protiv takviot plan i se zalaga za ramnopraven status. So toa samo se potvrdija liniite na dlaboka podelba i partiska polarizacija vo Evropa EU pominuvala niz promeni, krizi i tranzicii, no krahot na evropskata ideja se sluči vo 2005 godina, koga na referendum Holandija i Francija glasaa protiv evropskiot ustav. Kako stoi Evropa 20 godini po toj krah? Što može da znači toa za makedonskite aspiracii? Evropskoto statističko biro vo poslednoto istražuvanje na javnoto mislenje potvrduva deka trendot za proširuvanje na Evropskata Unija (EU) ne e umren – 53 procenti od ispitanite graѓani na Unijata se izjasnile pozitivno, dodeka 40 procenti bile protiv. I navidum ovaa statistička cifra na nekoj način vleva nadež deka e možno vo EU da vlezat novi členki, meѓu niv i večnata kandidatka Makedonija. No samo navidum, zatoa što brojkite možat da nè odvedat na pogrešen pat kako mnogupati dosega. A, treba da se prašaat i političkite eliti. Denes tokmu tie se vo edna opasna polariziračka pozicija, pri što zasega centarot ušte gi drži koncite meѓu dvata krajni pola – toj na levicata i toj na desnicata. VAŽNI ISTORISKI EU-MARKERI Evropa i Evropskata Unija se vo postojana tranzicija, a ponekogaš i dlaboki revolucionerni promeni, pa i vojni, i zatoa koga sega, vo ovoj moment na geopolitički promeni, ja analizirame idninata na EU, treba da gi zememe predvid tie istoriski markeri. Početokot e Evropskata zaednica za jaglen i čelik sozdadena so Pariskiot dogovor od 1951 godina, čii zemji osnovački se Francija i Zapadna Germanija (Robert Šuman rekol za da nema poveќe vojna), potoa Italija i zemjite od Beneluks: Belgija. Luksemburg i Holandija. Koga se pravat analizi za toa koj e kade i kolku mu teži zborot za prašanja od evropskite interesi, sekogaš treba da se ima predvid značenjeto na ovie zemji. ЃAVOLOT VO BROJKITE NA EVROBAROMETAR Kade leži ѓavolot vo ovie brojki na Evrobarometar? Najgolema poddrška za priem na novi členki ima tradicionalno vo skandinavskite i baltičkite zemji, no i vo Španija, kade što celi 71 otsto od ispitanicite rekle „da“. Španija, pak, sega se gleda i na radarot na najnovata amnestija, koja se očekuva da se obelodeni, so koja treba da im se dade legalen status na stotici iljadi migranti. No toa e Španija, koja se izdvojuva po toa prašanje. Izrazeno mnozinstvo za proširuvanjeto ima i vo Slovačka, Polska, Italija, Hrvatska, dodeka vo Holandija i vo Belgija e nekade pola-pola. I, eve, sega ќe izleze ѓavolot od Evrobarometar – mnozinstvoto graѓani vo dvete najgolemi državi Germanija i Francija ne se raspoloženi EU i ponatamu da gi širi svoite granici. Vo Germanija 43 otsto se „za“, dodeka 53 procenti se protiv, a vo Francija samo 35 procenti od graѓanite se „za“. Navidum ova e loš rezultat, namalena nadež za zemjite kandidati, no ako se analizira poddrškata na oddelni zemji, togaš može da dojdeme i do katastrofalni rezultati i pokazateli. No ne se samo Francija i Germanija so ogromno mnozinstvo što se protivi na proširuvanjeto, vo taa grupa spaѓaat i Avstrija i Češka. DALI PLANOT NA MERC GO ČEKA SUDBINATA NA EVROPSKIOT USTAV? Gledajќi go ova raspoloženie kaj členkite na EU, se čini razumen predlogot na germanskiot kancelar Fridrih Merc da se smeni načinot na priem na novi členki so preskoknuvanje na modelot na glasanje so konsenzus, odnosno eden vid lek protiv vetokratijata vo Brisel, i najprvin na tie novi členki da im se dade nekakov status na probno členstvo bez odreden rok na traenje. Idejata ne e nova i taa se provlekuva ušte od periodot koga se praveše eden od najneuspešnite proekti vo ponovata istorija na EU – evropskiot ustav. Vredi i za toj proces da se potsetime za da ja vidime ušte ednaš klimata vo Evropa. So donesuvanjeto na evropskiot ustav EU trebaše da napravo kvanten skok. Sѐ beše gotovo, Ustavot skroen i staven vo proces na ratifikacija, no potona kako „Titanik“, i toa tokmu poradi izrazenata volja na graѓanite vo dvete klučni EU-členki – Francija i Holandija. Na referendumite vo 2005 godina mnozinstvoto graѓani mu kažaa „ne“ na ustavniot dogovor, so što EU prodolži da živee so starite bolesti. Dvete nacii jasno ja iskažaa svojata volja deka ne sakaat da zagubat od svojata nacionalna gordost. A, što e so zemjite što tropaat na vratite na Brisel? Ostanuva nejasno. Proektot Evropa od Lisabon do Vladivostok e mrtov. Iako od taa 2005 godina vlegoa novi členki vo EU, sepak od Brisel mnogupati rekle i povtorile deka bilo najgolema greška što vo klubot gi primile Bugarija i Romanija, pri što kako najgolem problem na vrat im se stava visokata korupcija. Edno istražuvanje od 2001 godina sprovedeno tokmu vo Holandija pokažuva deka 57 procenti od Holanѓanite se čuvstvuvaat kako Evropejci, no samo 32 procenti imaat bliskost so EU. Evroskepticizmot vo Holandija počnuva dramatično da raste od 1990 godina, a vo osnova takvata reakcija se dolži na parite što Holandija gi izdvojuva vo kasata na Brisel, koja, spored BDP po žitel, e najgolema. Parite go vrtat svetot, pa zošto EU bi bila isklučok?! MAKEDONIJA I HRVATSKA ŠAMPIONI, NO SAMO EDNA OSTANA VO ČEKALNICATA Ќe izneseme i edno indikativno istražuvanje na javnoto mislenje, povtorno od Holandija, od 2008 godina, koga e merena poddrškata za členstvo na zemjite kandidati. Vo grupata zemji vo koja se BiH, Albanija, Makedonija, Srbija, Hrvatska, Kosovo i Crna Gora ubedlivo najgolema poddrška graѓanite im dale na Hrvatska (60 procenti „za“, a 30 protiv) i na Makedonija (53 „za“ i 38 protiv). Razlikata vo odnos na drugite zemji iznesuva i poveќe od deset procenti, i so pravo bi rekle Hrvatska i Makedonija bile šampioni. Samo Hrvatska stana členka. Vtoriot šampion, Makedonija, e stručno operiran spored narodnata – operacijata uspešna, pacientot umren. Zatoa što iako so dogovorot od Luksemburg, temelniot akt na EU, pregovorite se odvivaat spored kriteriumite od Kopenhagen, za Makedonija se postavija dopolnitelni uslovi, koi se sprotivni na nejzinite nacionalni interesi i, kako što rekovme pogore, nacionalna gordost. No Francija i Holandija se demokratski državi i tie ja počituvaat voljata na narodot izrazena na referendum. Kako beše vo Makedonija? Koj izmisli rečenica deka „referendumot e konsultativen“, nešto što Ustavot i zakonite vo zemjata ne go prepoznavaat, ednostavno go nema?! Imaše li zlostorstvo i kazna? KRAHOT VO 2005 GODINA I ŠTO DA SE OČEKUVA VO 2026 GODINA Da podvlečeme – golemiot krah na evropskata ideja se sluči vo 2005 godina. Kako stoi EU vo 2026 godina? Krahot, spored site vnatrešni slučuvanja, no ovoj pat i seriozni nadvorešni vlijanija, pred sè od SAD, Rusija i Kina, može da bide katastrofalen. Eden od indikatorite se sekako prisustvoto i učestvoto na Ukraina na paradata vo Pariz za Denot na Bastilja. Jasna poraka od Pariz i od pretsedatelot Makron deka Francija, toa bi trebalo da znači i EU, e zad Zelenski i ukrainskiot narod i protiv Rusija. Evropa e vo faza na golema militarizacija i se dviži kon direkten konflikt so Rusija, no i nejzinite poddržuvači. Vo denešniot svet nikoj ne e sam. Vnatrešnata politička polarizacija, pak, ne garantira demokratska tranzicija vo odredeni opštestva, nitu, pak, mazno sproveduvanje izvesni politiki. Ako od edna strana militarizacijata znači zemanje pari od socijalni programi, obrazovanie, ili sport i nauka, polarizacijata znači ili može da znači i poseriozna konfrontacija. Koga kon ova ќe se dodade problemot so migraciite, možeme da prognozirame deka za Evropa nema miren period. Ekonomskite indikatori što najavuvaat kriza ќe bidat dopolnitelen detonator na krizni pojavi. CENTAROT UŠTE GI VLEČE KONCITE NA EVROPSKATA KRAJNA LEVICA I DESNICA Evropskata levica, koja vo SAD na primer se gleda kako „komunizam“, i Patriotite na Evropa, krajna desnica, veќe imaat golemo vlijanie vrz donesuvanjeto odluki vo Brisel i vo Strazbur. Kako svojata pobeda Patriotite ja narekoa promenata za zakonot za azil, no pod niven pritisok i nametnuvanje idei se slučuvaat i drugi promeni. Mnogu važno, i zvuči možebi apsurdno – tokmu Patriotite se protiv vojna so Rusija. Naprotiv, tie sakaat sorabotka. Tie se suverenisti, za kontrolirana migracija, no i za remigracija (vraќanje nazad na nelegalnite migranti), za začuvuvanje na pravoto na veto, proverka na zelenite zakoni i protiv voena eskalacija. Levicata vo suština e protiv rastot na desnicata, što e normalno, no vo edno se sovpaѓaat so Patriotite – i tie ne sakaat voena eskalacija, militarizacija na Evropa i se protiv voeno finansiranje na Ukraina. No Orban go trgnaa, pa parite ќe tečat i kako krv za frontovite vo Ukraina. Vo vakva polarizirana i naelektrizirana Evropa jasno e deka procesot na proširuvanje e isto taka vo nekoja identitetska kriza. Predlogot na novite členki da im se odzeme pravoto na veto i da im se dade tablička za probno vozenje niz vnatrešnite granici na Unijata zvuči prifatlivo, osobeno za Edi Rama (pragmatičen priod), no prvi skoknaa Italijancite, koi rekoa ne za probno členstvo. Tie se za toa site da bidat ramnopravni. Znači procesot e povtorno zaglaven? Interesno, od site osnovači na Evropskata zaednica za jaglen i čelik, samo Italija e protiv ovoj predlog za nekoe probno členstvo. Zatoa, pak, Italija ja predvodi grupata na zemji narečena fakultativno „prijateli na Zapaden Balkan“, so što se podvlekoa odamna iscrtanite linii na vnatrešnite evropski podelbi. Kako da se najde zaednički sodržatel na site ovie prašanje? Teško, no toa može da se sluči po evolutiven pat, odnosno na izbornite procesi da dojdat rabotite na svoe mesto. Golemiot test e sepak vo dvete golemi državi i nacii – Francija i Germanija. I vo dvete zemji desnicata maršira sѐ poglasno. Ušte otsega kako favorit za pretsedatelskite izbori narednata godina vo Francija se gleda Marin Le Pen, znači teška desnica, a vo Germanija Alternativa za Germanija (AfD) na nacionalno nivo ima ubedliva prednost pred CDU vo site anketi. Dokolku tie sili dojdat na vlast, što e možno, proširuvanjeto na EU može da se svede na simboličko značenje. EVOLUCIJA ILI VOJNA? No evolucijata e baven proces, pa zatoa možno e promenite da dojdat i vo vid na seriozen konflikt, pa duri i do direktna vojna meѓu EU, poddržana od nekoi od svoite sateliti so status na zemji kandidati (vo suština NATO), so Rusija i so nekoi od Zaednicata na nezavisni državi. Pritoa imame predvid deka vo ZND se i členki što se klatat, kako što se Moldavija, Gruzija i Ermenija, so što scenarioto za nova golema vojna vo Evroazija ќe znači i globalen lom, no i so golema verojatnost nekoi državi ili da gi snema od mapata ili geografski seriozno da se izmenat. The post Vo EU namesto niz vrata, niz klučalka appeared first on Nova Makedonija.